Napoved Euriborja: implicitne terminske mere

Euribor (Euro Interbank Offered Rate) je referenčna obrestna mera, na katero je vezana večina stanovanjskih kreditov s spremenljivo obrestno mero v Sloveniji. Spodnjih pet ročnosti so vrednosti z dne 4. september 2026: 6-mesečnemu Euriborju sledi največ slovenskih stanovanjskih kreditov, 3-mesečni je druga pogosta izbira, 1-tedenski in 1-mesečni pa najtesneje sledita denarni politiki ECB.

Vse vrednosti so objavljene en delovni dan po določitvi kot uradni podatki ECB / Evrosistema, mesečno preverjeni s Podatkovnim portalom ECB. Strani posameznih ročnosti uporabite za zgodovino, mesečne strani za povprečja ob prilagoditvi, kalkulator pa za preračun spremembe v evre na mesec.

Euribor je obrestna mera, po kateri si banke evrskega območja med seboj posojajo denar za določeno ročnost; vsak delovni dan jo objavlja European Money Markets Institute. Ta stran uradne vrednosti objavlja s 24-urnim zamikom, zato je najnovejši datum praviloma včerajšnji.

Vsaka številka na tej strani je uradno objavljena vrednost in ne ocena: dnevne vrednosti so vrednosti Euriborja, kot so objavljene v uradni statistiki ECB / Evrosistema, mesečna povprečja so aritmetična sredina teh vrednosti in so preverjena s Podatkovnim portalom ECB, tabele pa se osvežijo vsak delovni dan, ko je objavljena vrednost prejšnjega dne. Ročnosti uporabljajo konvencijo ACT/360. Kjer mesečno povprečje od podatka ECB odstopa za več kot stotinko odstotne točke, je primer naveden na strani o metodologiji.

Kaj so implicitne terminske mere

Pet vrednosti Euriborja na isti dan skupaj tvori ročnostno strukturo: obrestne mere za en teden, en mesec, tri, šest in dvanajst mesecev. Iz dveh točk te strukture je mogoče izračunati, kakšno obrestno mero trg implicira za obdobje med njima. Če je 6-mesečni Euribor višji od 3-mesečnega, mora trg za drugo trimesečje pričakovati višjo obrestno mero kot za prvo; implicitna terminska mera to pričakovanje izrazi kot številko.

Formula z besedami

Formula na tej strani vzame dve vrednosti istega dne, krajšo in daljšo ročnost. Vsako pretvori v faktor rasti po konvenciji ACT/360, torej ena plus obrestna mera, pomnožena s številom dni in deljena s 360. Daljši faktor deli s krajšim, kar da rast v vmesnem obdobju, odšteje ena in rezultat spet izrazi na letni ravni z deljenjem s številom dni vmesnega obdobja, pomnoženim s 360. Rezultat je obrestna mera, ki bi vlagatelja pustila ravnodušnega med enim daljšim in dvema zaporednima krajšima posojiloma.

Zakaj to ni napoved

Terminske mere vsebujejo ročnostno premijo: banke za daljše posojilo zahtevajo nadomestilo za negotovost, zato so terminske mere v povprečju nekoliko višje od obrestnih mer, ki se nato dejansko uresničijo. Poleg tega se ročnostna struktura spreminja vsak delovni dan, tako da se tudi terminske mere spreminjajo iz dneva v dan. Tabela izračunana iz vrednosti z dne 4. september 2026 bo jutri drugačna. Ta stran ne daje napovedi; prikazuje, kaj je danes vgrajeno v cene, s formulo, ki jo lahko preverite.

Kako brati tabelo

Vsaka vrstica pove ročnost in začetek: 3-mesečna mera čez 3 mesece je obrestna mera za trimesečje, ki se začne čez tri mesece; 6-mesečna mera čez 6 mesecev je obrestna mera za polletje, ki se začne čez pol leta, kar je za slovenske kredite na 6-mesečni Euribor najzanimivejša vrstica. Vrednost primerjajte s sedanjo vrednostjo iste ročnosti: če je terminska mera nižja, trg pričakuje znižanje, če je višja, zvišanje.

Seje ECB kot dogodki

Kratki del krivulje premikajo predvsem seje Sveta ECB, osem na leto, in odločitve o obrestni meri mejnega depozita. Terminske mere v tednih pred sejo pokažejo, ali trg pričakuje spremembo; po seji se prilagodijo dejanski odločitvi in novim izjavam o prihodnji politiki. Datumi sej so na strani s koledarjem ECB.